Kajakaško - pohodniška avantura na divji južni Kreti

Divji jug Krete je za marsikoga kraj, kjer odmaknjenost sreča pustolovščino. Največji grški otok skriva na svojem južnem delu svet, ki je kot ustvarjen za tiste, ki iščejo mir, naravo in gibanje. Tukaj ni množic, so pa osupljive soteske, stare poti, samotne plaže, kamnite vasice in kristalno čisto morje, ki vabi v nov zavesljaj ali skok. Kreta ni otok, ki bi ga obiskal. Je otok, ki ga doživiš. In mi smo najprej doživeli mesto Chanio v katerem smo pristali, nato pa zavili na divji jug.

Chania

Chania obiskovalce očara že na prvi pogled. Z ozkimi uličicami starega mestnega jedra, pristnimi tavernami in slikovitim pristaniščem z znamenitim svetilnikom. To je mesto, kjer se sprehod spremeni v časovni stroj, saj je vsako ljudstvo, ki je Chanio uspelo dobiti pod svoj jarem, pustilo svoj pečat. Seveda pa mesto nudi precej pisano paleto kotičkov, ki kar kličejo po srebanju kave ob morju ali okušanju lokalnih dobrot. Tudi nas je.

Na divji jug

Preden smo se zagledali v Libijsko morje, ki obdaja jug Krete, smo zavili v prvo sotesko imenovano Imbros. Pot je dolga približno 8 kilometrov, a je hoja nezahtevna in prijetna. Ravno pravšnja, ko si želiš gibanja brez hitenja. No, sicer mi tako ali tako ne hitimo. Oziroma, hitimo počasi. Vse do cilja, ki ga predstavlja taverna. In to takšna, ki nudi res prijetno vzdušje, čudoviti pogled na morje in okusno musako.

Prvi veslaji

Prvi dan smo po začetnem uvodu in spoznavanju z veslom in kajakom zaveslali proti Loutroju, obalni vasici dostopni le s čolnom ali peš ali s kajakom seveda. Voda je tu prozorna kot steklo – od smaragdno zelene do globoko modre, odvisno od kota sonca. Zato je veslanje z vmesnimi postanki za kopanje, nekaj edinstvenega. Zdi se, kot da se svet malce odmakne od civilizacije, od hrupa, od časa. Zato pa pride čas za morje, neobljudene zalive, unikatne morske razglede in uživancijo. Naj omenim, da je tura zasnovana tako, da kalorije, ki se pokurijo, se kaj kmalu nadomestijo v slastnih tavernah. In Loutro ni bil nobena izjema.  

Morske jame

Ko enkrat sedeš v kajak in zaveslaš iz Chora Sfakion proti vzhodu, se svet začne spreminjati. Mesto ostane za tabo, pred tabo pa se odpre divja, odmaknjena obala. Prične se preplet klifov, skalnih previsov in skrivnostnih jam, ki jih je morje stoletja klesalo z natančnostjo umetnika. Nekatere jame so prostorne kot dvorane z visokim stropom in kapniki. Druge so tesne, ozke, skoraj skrivne. In ko zaveslaš noter, si privoščiš trenutek tišine, si popolnoma v stiku z naravo in z elementom kamna ter morja. Nepozabno. Pri tem seveda ne smeš poslušati že prisotne utrujenosti v rokah, še posebej, če veslanje ni redno na tvojem rekreativnem meniju. Zato malo stisneš zobe in že si nagrajen z dobrotami ribje taverne, ki te poženejo še nazaj. Kajake oddamo in še zdaj nas ziblje in prinese neprecenljive spomine, ko zamižimo.

Nadaljujemo z gojzarji

Ko smo vesla zamenjali za pohodniške čevlje, smo se podali v zaledje, v vasico Anopoli. To je hribovska vasica, kjer se odpre veličasten pogled na gorovje Lefka Ori, tudi znano kot Belo gore. To je največje gorovje na Kreti. Ime ni naključno, saj so vrhovi teh gora pozimi prekriti s snegom. Doživeli smo hribovski utrip, domačno vzdušje in tipično zaspano in zasanjano vas na jugu Krete. In tukaj smo pričeli pisati pohodniške zgodbe na jugu Krete. Etapa nas je popeljala skozi sotesko do plaže, ki je ponovno namenjena le tistim, ki se za njo potrudijo. Ali pridejo peš, priveslajo oziroma pridejo z vodnim taksijem. Čas za skok v morje, za balvane v vodi in veliko igrivih trenutkov. In da ne pozabimo na taverno na plaži z razgledom za sam vrh SKRIVNIH TOP 10 na jugu Krete.

Soteska Samaria, ki ni opevana zaman

V našo odisejado smo vključili tudi spoznavanje z največjo in najbolj mogočno sotesko na Kreti – Samaria. Skozi Samario ne hodiš le po kamnih, ampak tudi skozi zgodbe. V notranjosti soteske so ostanki opustele vasi Samaria, kjer so domačini nekoč živeli v sožitju z naravo, dokler niso bili ob odprtju narodnega parka preseljeni. V času bojev proti Osmanom in med drugo svetovno vojno je soteska služila kot skrivališče in prehod za upornike. Vsak kamen tu ima svojo zgodbo. Samaria je tudi dom kretski divji kozi, imenovani kri-kri. Predvsem pa je obisk 13 km dolge soteske, sprehod skozi galerijo naravnih kreacij. Je doživetje zase, je preplet narave in zgodovine na poti, ki se vtisne globoko v spomin.

Kraj v katerem preprosto samo si - Sougia

Sougia je majhna obmorska vasica, brez resortov, brez velikih hotelov, brez množic. Sougia je že v preteklosti privlačila hipije, danes pa obiskovalce, ki so v stiku z naravo in uživajo svoje brezskrbne počitniške dni brez hrupa, brez turističnega cirkusa, brez stresa. Tukaj se dan začne s kavo ob plaži in konča z večerjo ob zvoku valov, vmes pa si lahko popolnoma svoj. Temu pripomore tudi dolga in široka plaža, na kateri si vsak najde brezskrben kotiček zase. Zraven vsega omenjenega pa je Sougia idealna baza tudi za pohodnike, saj slikovite in neobljudene poti vodijo na vse strani. Tudi mi smo se Sougie naužili s polnimi pljuči in tako smo končali še eno uspešno turo, ki je prinesla na obraze veliko sonca, morja in smeha.

In če nas kdo vpraša, kaj smo videli, bomo rekli: Kreto, kot jo lahko vidiš le s kajakom, v pohodniških čevljih, odprtim srcem in veliko dobre volje. Vabljeni, da se nam pridružite na kajakaško-pohodniški dogodivščini. Več o programu si preberi TUKAJ.