Madeira je največkrat opisovana kot otok večne pomladi, evropski Havaji, vrt Atlantskega oceana. Celoletna blaga klima s temperaturami med 20 in 25 stopinj, obilje naravnih virov vode in umetno zgrajeni kanali – levade omogočajo rast številnim avtohtonim rastlinam prinesenih iz različnih koncev sveta. Na Madeiri gojijo številne sadne vrste, ki so doma v toplih podnebjih. Banane in sladkorni trs prekrivajo obsežne površine med vasmi na južni strani otoka.
Otok vulkanskega porekla je razgiban z visokimi vršaci, globokimi kanjoni in visokimi planotami. Nudi številne poti za raziskovanje bodisi ob vodnih kanalih ali preprosto po in med hribi in planotami. Madeira v španščini pomeni les. Otok je dobil to ime zaradi poraščenosti z laurisilvo, avtohtonim gozdom ob njenem odkritju.
Zgodovina Madeire
Prvič so otok omenjali Rimljani v prvem stoletju, okrog leta 1000 naj bi jo dosegli tudi Vikingi. Naslednji so zapisi iz 14 stoletja, vendar kot uradno odkritje štejejo leto1418, ko sta dva portugalska kapitana ob brodolomu naletela na sosednji otok Porto Santo in potem odkrila še Madeiro. Prvi naseljenci Portugalci so posekali gosti gozd in začeli graditi vodne kanale - levade, da so vodo speljali s severne obale proti jugu otoka. V 100 letih je otok preraščal sladkorni trs, na otoku je živelo 20.000 ljudi, od tega 3000 sužnjev.
Mesto Funchal je postalo pomembno pristanišče evropskih trgovskih poti. Po preselitvi
proizvodnje sladkorja v Brazilijo, so nasadili trto in glavno blago je postalo vino. Madeira
vino je posebnega okusa, bolj sladko. Skrita receptura je nastala, ko so vinu za transport v oddaljene kraje dodajali rum. Danes Madeira spada pod Portugalsko, a ima politično in upravno avtonomijo.
Pohodniške poti in levade
Podolgovati otok velikosti 57 x 22 km, s površino 740 kvadratnih km je 800 km oddaljen od portugalske obale. Je del Makaronezije, starogrški otoki sreče ali otoki blaženih, so vulkanskega nastanka, ki jo sestavljajo Azori, Madeira, otočje Salvages in Zelenortski otoki. Najvišji vrh otoka Pico Ruivo ali vijolični vrh navduši s prekrasnimi razgledi na kamnite formacije sosednjih vrhov, Nunsko dolino ter proti severu in jugu otoka. Gorski greben s številnimi vrhovi, strmimi odsekanimi pobočji, rekami, slapovi in klifi razkriva dih jemajoče razglede.
Več kot 2000 km kanalov imenovanih levade skozi 40 tunelov pripelje vodo iz severne strani otoka do rodnih zaplat na jugu.
Mnoge pohodniške poti na Madeiri vodijo ravno ob levadah do strmih slapov, ki se prelivajo čez ostre robove in naprej proti morju. Poti, ki v večjem delu potekajo ob kanalih so poimenovane Levada. Najbolj popularne so Levada do Calderaio Verde
( zeleni kotel ) in Calderaio de Infierno ( peklenski kotel ) ter 25 fuentes ( 25 izvirov ). Ko hodiš ob teh kanalih po strmih pobočjih med tropskim rastlinjem kot so drevesne praproti, začutiš pravo divjost narave.
Poti po hribovju kjer ni levad se imenujejo Vereda. Verede potekajo praviloma po poteh, ki so jih prebivalci v preteklosti uporabljali za peš povezavo med različnimi deli otoka. Bodisi ob levadah ali veredah so poti zaradi velikih strmin olajšane z urejenimi stopnicami. Brez njih bi obilje padavin na krušljivih kamninah te steze hitro naredilo nedostopne. Lahko bi otoku dodali tudi pridevnik otok stopnic, glede na to kako številne in raznolike so.
Barvito obilje rastlin
Madeira ima preko 1200 avtohtonih vrst rastlin, 66 vrst je endemičnih na otoku.
Otok je nekoč prekrival avtohtoni subtropski deževni gozd laurisilva, ki je danes ohranjen le na severu otoka in mestoma viden ob pohodnih poteh. Sestavljen je iz različnih rastlin družine lovorjev, ki imajo zimzelene, bleščeče in podolgovate liste. Drevesa dosežejo tudi do 40 metrov višine in dosegajo zelo velike starosti. Gozdovi laurisilva, ki potrebujejo vlažno okolje, rastejo med 300 in 1300 mnv, zato so se
ohranili večinoma na težko dostopnih severno obrnjenih pobočjih in kanjonih. Pod drevesi rastejo grmovnice, praproti, zelišča, mahovi in številne cvetlice.
Na severozahodni planoti Fanal in na pobočju nad severno obalo je še ohranjen gozd večstoletnih dreves smrdljivega lesa ( Ocotea foetens ), ki je sestavni del vlažnih laurisilva gozdov.
Višje proti vrhovom prevladuje vresni gozd z reso in madeirsko borovnico, madeirski bor in gornik. Na vzhodni obali otoka najdemo gozd mimoz, v osrednjem in na jugozahodnem delu evkaliptus, ob obali aloje in druge mesnatice, v kanjonih banane in cvetoče grmovnice. Bogato rastlinstvo srečujemo v številnih vrtovih na otoku. Botanični vrt, tropski vrt, Vrtovi Palheiro, številni parki in urejena posestva nudijo vpogled v rastlinsko bogastvo otoka. A Madeira je ocvetličena in zelena tudi ob cestah in pohodniških poteh. Edina izjema je skrajno vzhodni repek otoka Ponta de Sao Lorenco, ki je suh in izpostavljen vetru, zato je rastlinstvo skromno, a zato še bolj zanimivo.
Faja
Posebnost otoka so rodovitne površine tik ob oceanu, ki so nastalo s spodkopavanjem morja. Tako so rodovitne površine, ki so prej bile na vrhu klifov pristale ob vodi. Večinoma so težko dostopne, največkrat peš ali z žičnicami. Kmetje jih uporabljajo za gojenje sadja, trte in zelenjave. Prav posebna je Faja, ki jo lahko skozi steklen podij gledamo z klifa višine 580 m. Najbolj turistično znana je le z žičnico dosegljiva privat Faja dos Padres, kjer gojijo eksotično sadje in nudijo tudi namestitve.
Miradouri
Glede na razgiban relief otoka je pričakovati tudi lepe razgledne točke. In te so na otoku številne. Označene so z imenom Miradouro tudi pomeni razgledna točka. Večinoma so to lepo zavarovane točke z označenim dostopom in spektakularnimi razgledi proti oceanu ali notranjosti otoka.
Espada in espetada
Osnovna hrana na otoku so na otoku včasih bile ribe. In ribje bogastvo je še zdaj v ospredju. Posebnost in specialiteta je črna mečarica – Espada s pasijonko in banano, ter sveža polenovka Bacalao. Za mesoljubce postrežejo giga espetada mesna nabodala. In dokler čakamo na dobrote iz peči ali žara, se zamotimo s kruhkom s česnom Bolo do caco, ki je originalno delan iz sladkega krompirja. Po dobri hrani se prileže tudi nekaj tekočega kot je vino Madeira, ki se praviloma pije pred in po obroku in ne med jedjo.
Poncha – rum z limono in medom je bila pijača ribičev, ki vedno pričara ponšastično počutje. Pa še dobri stari rum pridelan na otoku kot aperitiv ter bananino pivo, ki se zelo prileže po pohodih.
Tudi mesta na otoku pripovedujejo zgodbe.
Funchal – glavno mesto z veliko obmorsko promenado in številnimi zgodovinskimi spomeniki. Camara do lobos – mesto prvega pristanka ladij in včasih domovanje morskih levov, Paul do Mar in Jardim do Mar s tlakovanimi ulicami in gigantskimi valovi za surfanje, Machiko z grajsko plažo in glavno luko otoka, Porto moniz in Seixal z naravnimi bazeni, Santana in Sao Jorge s slamnatimi hiškami, Sao Vicente s podzemnimi jamami, Porto Cruz s tovarno ruma in sprehajalno potjo ob oceanu.
Vabljeni, da se z nami odpravite na pohodniško - botanično raziskovanje Madeire v pridihu zelo majhne skupine (7 potnikov). Več o programih in razpisanih terminih si lahko preberete ob kliku na program.
BOTANIČNA MADEIRA (lažja težavnost)
MADEIRA (delno zahtevna težavnost)