Po poteh grških bogov na Olimp in Pelion ter po geološkem fenomenu Meteore

Olimp je že od antičnih časov znan kot dom Zevsa in ostale pisane druščine grških bogov. Ni presenetljivo, da so ti za svoje domovanje izbrali prav Olimp, saj so to mistični kotički, ki niso očarali le bogov in boginj, temveč očarajo tudi ljubitelje gora, narave in pohodništva. Homer je zapisal, da je to kraj, kjer so nesmrtni za vedno radostni. Razlogov in motivacije je bilo več kot dovolj, da smo se tudi mi za začetek tedenske odisejade podali prav tja gor, na najvišje vrhove Grčije.

Tako smo prestopili prag doma grških bogov in korak za korakom uživali v prepletu očarljive gorske pokrajine. Na pričetku nas je pozdravil gosti gozd. Tam se vije tudi soteska Enipeas, kjer teče istoimenska reka in oblikuje kristalno čiste tolmune in slapove, ki ustvarjajo čudovito kuliso. Pot nas je iz štartnega mesta Prionie na 1100 m privedla do planinske koče Spilios Agapitos na 2100 metrov. Sledilo je druženje, počitek in priprava za naslednji dan - osvajanje najvišjega vrha Olimpa – Mitykas 2918 m ter sosednjih Skale in Skolia.

Višje kot smo šli, bolj so nam družbo delale visoke skalne stene. Najvišji vrh Olimpa zahteva nekaj plezanja tako navzgor kot tudi navzdol. Strah pred višino in neizkušenost v visokogorju nimata vabila v družbo. Ko smo dosegli vrh, smo vedeli – trud je bil več kot poplačan z dobesedno božanskim razgledom in posebno energijo starodavne gore. Pomahali smo na sosednji vrh Stefanos 2912 m, kjer naj bi se nahajal prestol Zevsa in je najzahtevnejši od vseh vrhov na Olimpu. Po spustu, ki zahteva veliko opreznosti, smo osvojili Skalo 2875 m in se povzpeli še na razgledni Skolio 2905 m.

Olimp ni le gora – je kraj, kjer zgodovina, mitologija in osupljiva narava ustvarjajo nepozabno doživetje. In mi smo si ga vsekakor pričarali.

METEORA

Z dvatisočakov smo zavili proti naslednjemu čudeži narave, v Meteoro. To je še en kraj, kjer se prepletajo narava, zgodovina in duhovnost. Tukaj smo bili priča umetniškemu delu tako narave, kot človeške roke. Obisk Meteore je nepozabna izkušnja, še posebej, če med vso to kreacijo hodiš po neobljudenih poteh. Za nekoga, ki pride z avtobusom na kratek turistični obisk, lahko spektakularni ambient doživi le kot množično obiskan Disneyland, ki ponuja ogled samostanov na skalnatih kreacijah, kjer se v vrstah čaka na vstop. Zato si je za Meteoro potrebno vzeti več časa in spoznati še njeno drugo, ne masovno plat.

Izjemen geološki fenomen buri domišljijo geologov in obiskovalcev z vsega sveta. In kako so nastali ti veličastni stolpi, ki se dvigajo tudi do 400 metrov visoko? Pričetek sega več kot 60 milijonov let v preteklost. Takrat je bila Meteora dno pradavnega morja. Reke so iz okoliških gora v morje prinašale velike količine peska, prodnikov in mulja, ki so se postopoma odlagali v debele sloje. Tako se je oblikovala enotna kamninska masa, ki je milijone let ležala pod morsko gladino. Nato pa so močne tektonske sile dvignile to območje nad morsko gladino. Orodja, ki so milijone let oblikovale čudo narave, ki jo vidimo danes, so voda, veter in temperaturne spremembe.

Pogled in zanimanje pa vsekakor pritegnejo osupljivi samostani na strmih skalah. Ob pogledu na njih, se človek vpraša, kako so jih sploh zgradili. Še posebej, ko se zaveš, da še stoletje nazaj ni bilo cest. Samostani so bili nekoč skorajda nedostopni – menihi so se nanje vzpenjali s pomočjo vrvi, mrež in premičnih lestev, kar jim je omogočalo ne le samo mir in osamitev, ampak tudi zaščito pred osvajalci in plenilci.

Prvi samostan so postavil v 14. stoletju. Na višku svojega razcveta je v Meteori stalo kar 24 samostanov, danes pa jih je ohranjenih in delujočih šest.

Meteora vsekakor prevzame in nas je. Še posebej, ko smo pogledali skozi okvir pohodnika, plezalca, raziskovalca, učenca geologije ter bogate zgodovine pravoslavne zapuščine.

PELION

In še skok na morje. A ni kombinacija gora, morja, kulture, zgodovine in kulinarike nekaj izjemnega? Ali ste vedeli, da so se tudi grški bogovi posluževali počitnic na morju? In kakor oni, smo tudi mi z Olimpa odšli na zaslužen morski odklop v Pelion.

Pelion je čarobna kombinacija gora in morja, bujnih gozdov, slikovitih gorskih vasic, sproščanja na plažah in raziskovanje tradicionalnih vasic. Pelion ni le naravni biser, temveč tudi dežela mitov – prav tu naj bi po legendi živeli kentavri, napol ljudje, napol konji. Bili so zdravilci med katerimi je bil najbolj znan Kiron.

In ko nastopi čas za počitek na plaži, slišim moje drage pohodnike: »Barbara, a ti misliš, da bomo cel dan ležali na plaži? Uredi, da se nam bo nekaj dogajalo in bomo doživeli še kaj novega.« In smo odšli novim dogodivščinam naproti. Vsekakor je to bila pika na i celotne odisejade. Izlet s hidrogliserjem po obali Peliona, kjer se lahko dostopa po večini le s plovili. Zato smo bili priča kristalno čistemu morju, zeleni in divji obali, jamam, skritim zalivom, slikovitim plažam in razburljivi vožnji z vetrom v lasem. Neizmerno smo uživali prav vsak trenutek.

Pelion smo obeležili tudi s panoramsko vožnjo s starodobnim vlakom. Ta ozkotirna železnica poteka skozi osupljivo pokrajino, polno gostih gozdov, kamnitih mostov in čudovitih razgledov na Egejsko morje. Nekoč je vlak bil namenjen za prevoz potnikov, lesa in kmetijskih pridelkov, danes pa za nostalgično in atraktivno doživetje.

In kako resnično končati to potepanje? V Volosu, v tako imenovani tsipouradiki. To je nekaj kar se ne zamudi in izpusti, ko si v Volosu. Gre za tip taverne, kjer vam postrežejo po večini z morsko hrano v manjših porcijah – kot predjedi, ki v Grčiji slišijo na ime meze. Zraven pa postrežejo žganje imenovano tsipouro. Z eno besedo, bilo je odlično.

Pravijo, da Grčija očara vsakogar – in mi lahko to le potrdimo. Naše potepanje nas je vodilo skozi kraje, kjer se prepletata mit in resničnost, narava in zgodovina, gore in morje, razgibana avantura in sproščujoči trenutki. Hvala vsem, ki ste pomagali kreirati vse te lepe in nepozabne prigode.

Če vas kaj takega pokliče, vabljeni, da se nam pridružite na poti. Več o programu OLIMP, METEORA, PELION si lahko preberete TUKAJ.